Zgodovina

Začetki in prvi koraki Rodu Dobre volje so močno povezani z začetkom taborništva v Sloveniji. Nekateri člani pripravljalnega odbora za ustanovitev takratnega Združenja tabornikov Slovenije, ki so bili ob enem člani starešinskega sveta, so bili ustanovitelji Rodu Dobre volje-RDV. 

Nastanek imena

Poleti 1954 na letnem taboru družine Borovci na tabornem prostoru 6 v Ukancu v Bohinju se je rodila ideja o rodovem imenu, saj so bili člani družine vedno dobre volje. Kot posledica takšnega vzdušja so oblikovali geslo: “Vso oblast šaljivcem!”, ko pa so se nekega dne vračali iz izleta in jih je vmes dodobra namočil eden izmed oblakov nad Bohinjem, so zložno zatrdili, da se z “Dobro voljo pride povsod!”. Od tu torej izvira naše ime, ki ga s kratico zapišemo RDV.

Ustanovitev

Zadnji skupni občinski zbor Rodu Bičkova skala (kamor je včasih spadal naš rod) in obenem tudi prvi dobrovoljski je bil 18. 12. 1954. Takrat je novonastali rod štel 197 članov, ki so bili združeni v treh družinah, dveh klubih in devetnajstih vodih. Za prvo starešino je bil izvoljen Gustav Guzelj, za načelnika pa Miklavž Knez. Rodov prapor so svečano razvili 1. maja 1955, po tem, ko je Zveza tabornikov Slovenije tudi na svojem starešinskem svetu priznala status taborniške organizacije Rodu Dobre volje.

V prvem desetletju je RDV okrepil odnose s krajevnimi skupnostmi, člani rodu so uredili svojo sobo na Brejčevi ulici, današnji Kebetovi ulici 1, razširili svoj program, organizirali več izmenskih taborjenj in zimovanj na različnih lokacijah.

Leta 1959 se je Rod Dobre volje preimenoval v Odred Dobre volje na podlagi novega statusa, ki ga je sprejela Zveza tabornikov Slovenije na 8. redni skupščini, kasneje pa spet nazaj v Rod Dobre volje.

Ivkov memorial

Leta 1957 je rod izgubil pomembnega člana rodove uprave Ivka Retlja, ki se je smrtno ponesrečil na izletu v času tabora v Bohinju. Odpravili so se na izlet na Triglav, ko pa so se vračali, je omahnil s skalovja. Njegova smrt je globoko pretresla vse člane in vplivala na delo rodu. V spomin nanj se je od leta 1966 dalje vsako leto jeseni organiziralo taborniško tekmovanje Ivkov memorial.

A-ji

Leta 1975 sta člana rodu Mitja in Liston obiskala svetovni skavtski jamboree v Lillehammerju na Norveškem. Najbolj so ju navdušili a-ji (indijanska nosila), s katerimi so ob zaključni slovesnosti skavti iz vseh celin s šestih različnih strani prireditvenega prostora ajali proti sredini. Še isto leto smo tekmovanje demonstrirali na taboru v Bohinju, kasneje pa so A-ji postali panoga Ivkovega memoriala in celo panoga Žaboboja.

Ogenj “APOLLO”

Dobrovoljci smo na taboru leta 1970 postavili ogenj ”Apollo”. To je narobe obrnjena trikotna pagoda. Ime je dobil zaradi mogočnega gorenja, ki pominja na raketo. Kasneje smo postavljali še četverokotni, šesterokotni Apollo, včasih pa smo dodali še kombinacijo pagode na vrhu.

Problemi s prostorom

Leta 1968 so se začele prve težave s prostori na Kebetovi 1 – po domače z ”barako”. Rod je namreč odlično deloval in imeli smo ogromno članov, zato so prostori postali premajhni. Leta 2003 so se pojavile še dodatne težave, ker se je vodstvo četrtne skupnosti mesta Ljubljana odločilo, da bo v ”baraki” sedež četrtne skupnosti. Začasno smo problem rešili. Problemi so bili tudi s tabornim prostorom. Od nekdaj smo taborili v Ukancu v Bohinju. Vendar pa je uprava Triglavskega narodnega parka na tem prostoru prepovedala taborjenje. Tako smo zadnjič taborili tam leta 1995.

Časopis Dobrovoljček

Rod je imel svoj časopis Dobrovoljček od leta 1972. Nekaj let ni izhajal, leta 2004 pa so ga spet oživeli, takrat je najverjetneje tudi zadnjič izšel.

Zgodovina taborjenj
1993 in nazajBohinj
1994MČ: Bohinj
GG: Adlešiči
1995Bohinj
1996 Gornji Grad
1997 Kal Koritnica
1998 Kal Koritnica
1999 Bohinj, Ribčev Laz
2000 Kal Koritnica (z ZR)
2001 Kolpa, Kuželj
2002Kokarje
2003Belvedur
2004Bohinj
2005Dvor pri Žužembergu
2006Kal Koritnica
2007Kostel
2008Slap ob Idrijci
2009Bohinj
2010Kred pri Kobaridu
2011Krivoglavice
2012Krivoglavice (z RSa)
2013Bovec
2014Bloško jezero
2015Krivoglavice (z ZR)
2016Volče
2017Čezsoča
2018Dolnji kot
2019Reka ob Idrijci
2021Krivoglavice
2022Čezsoča
2023Dolnji kot
2024Kočevska reka
2025Krivoglavice
2026Gorenja žaga